Slike niso moje delo ampak del od "Foto Jakše-Jeršiš". Ker so res lepe in zbrane na enem kupu, sem se jih potrudil še zmetati na zemljevid Slovenije.
Kdor je hodil vsaj malo po svetu ve, kako lepo državo imamo.
Sreda, 15 julij 2009
Ponedeljek, 13 julij 2009
Moška resnica - malo za šalo malo za res
Da se ne bomo smejali samo na ženski račun, se dajmo še na moškega.
Sobota, 11 julij 2009
Ženska resnica - malo za hec, malo za res
Kot že naslov pravi: Malo za hec, malo za res, da ne bo slučajno kakšna moja ženska prijateljica ali znanka užaljena oz. me imela za...
Motoriziranje
Z prijatelji sem se dobil na kavi in tam je padla ideja, da gremo v Celovec pogledat Adidasov Outlet. Z Garminom najti tisto dokaj skrito mesto, kjer je outlet "parkiran" sploh ni težko. Res me je tik pred Celovcem peljal čez vasi, ležeče policaje in omejitve 30km/h ( ga moram malo bolj nastavit, da bo boljše računal ), vendar to sploh ni težava. Saj ko se človek vsede na motor, to pomeni, da se gre peljat. In če se greš peljat, potem se pač pelješ, a ne?
Prikaži večji zemljevid
No Adidasove "šare" je tam kolikor hočeš in tudi cene so ugodne.
Za nazaj grede sem pa že v Ljubljani "sanjal" prelaz Jezersko. Kot veste, so na motorju najlepši ovinki. Sicer so še boljši tisti hitrejši, vendar Jezersko je ena izmed zeloooo motoristično obiskanih destinacij. Poglejte zakaj:
Prikaži večji zemljevid
Ja, to je najbolj zanimiv košček.
Sicer sem pa našel v Avstriji dolino, ki mi je bila prvič izjemno lepa, drugič sem pa vsaj enkrat v Avstriji gledal tudi slovenske napise.
Poglejte slike:
http://www.panoramio.com/photo/12171095
http://www.panoramio.com/photo/13412598
Resnično krasna dolina. Ja motoristična potepanja niso samo divjanja in motoristi nismo samo norci. Pa čeprav vozimo hitro...
In potem dež! ravno pred Železno kapljo. Nekaj kilometrov pred najlepšimi ovinki. Mokra cesta, ovinki in motor, pač ne gredo dobro skupaj. In najbolj bedno je voziti počasi in pokonci, če bi lahko hitreje in nagnjen...
Ampak očitno me ima nekdo zgoraj rad. Malo za Železno kapljo sem se oblekel v dežno obleko (ustavil sem pri eni hiši, kjer so me prijazno in po slovensko povabili kar v garažo, na suho - zelo lep občutek prijaznosti in domače besede, sicer z malo koroškega pogrkavanja ) in nato je malo pred glavnimi ovinki prenehalo deževati in hej, cesta je bila suha!! Tam sploh ni deževalo! Ne moreš verjet. Dva tri ovinke malo pazljivejše, da se guma osuši, nato pa gas do vrha!
Kdor vozi motor razume. Kdor ne, ne bo nikoli...
No, na naši strani zopet dež. Vedno se na Jezerskem ustavim, saj je to eden za mene najlepših kotičkov planeta. Prav ste razumeli, planeta, ne samo Slovenije!
http://www.panoramio.com/photo/4290729
Tokrat se nisem. Dež in dežna obleka sta malo sitna za ustavljanja. Spodaj v dolini sem bil pa že lačen in še dež ni ponehal. Torej sem se ustavil za cesto, v mali domači gostilni in moram reči, da mi ni žal. Dobro klasično kosilo, vmes se je pokazalo sonce, turška kava na koncu in pogled na domače damjake ( večji so od srne in manjši od jelenov ). Ja tudi živali imam rad in ko sem gostilničarki odvrnil, da ne bi jedel divjačinskega golaža, če bi ubila srno pred mano, kot se je pohvalila da zna, me je prav čudno pogledala.
Do doma je bila še prav lepa vožnja po krajih pod Krvavcem. Tuš, kavč, računalnik... In rezultat, ki ste ga ravnokar prebrali.
Prikaži večji zemljevid
No Adidasove "šare" je tam kolikor hočeš in tudi cene so ugodne.
Za nazaj grede sem pa že v Ljubljani "sanjal" prelaz Jezersko. Kot veste, so na motorju najlepši ovinki. Sicer so še boljši tisti hitrejši, vendar Jezersko je ena izmed zeloooo motoristično obiskanih destinacij. Poglejte zakaj:
Prikaži večji zemljevid
Ja, to je najbolj zanimiv košček.
Sicer sem pa našel v Avstriji dolino, ki mi je bila prvič izjemno lepa, drugič sem pa vsaj enkrat v Avstriji gledal tudi slovenske napise.
Poglejte slike:
http://www.panoramio.com/photo/12171095
http://www.panoramio.com/photo/13412598
Resnično krasna dolina. Ja motoristična potepanja niso samo divjanja in motoristi nismo samo norci. Pa čeprav vozimo hitro...
In potem dež! ravno pred Železno kapljo. Nekaj kilometrov pred najlepšimi ovinki. Mokra cesta, ovinki in motor, pač ne gredo dobro skupaj. In najbolj bedno je voziti počasi in pokonci, če bi lahko hitreje in nagnjen...
Ampak očitno me ima nekdo zgoraj rad. Malo za Železno kapljo sem se oblekel v dežno obleko (ustavil sem pri eni hiši, kjer so me prijazno in po slovensko povabili kar v garažo, na suho - zelo lep občutek prijaznosti in domače besede, sicer z malo koroškega pogrkavanja ) in nato je malo pred glavnimi ovinki prenehalo deževati in hej, cesta je bila suha!! Tam sploh ni deževalo! Ne moreš verjet. Dva tri ovinke malo pazljivejše, da se guma osuši, nato pa gas do vrha!
Kdor vozi motor razume. Kdor ne, ne bo nikoli...
No, na naši strani zopet dež. Vedno se na Jezerskem ustavim, saj je to eden za mene najlepših kotičkov planeta. Prav ste razumeli, planeta, ne samo Slovenije!
http://www.panoramio.com/photo/4290729
Tokrat se nisem. Dež in dežna obleka sta malo sitna za ustavljanja. Spodaj v dolini sem bil pa že lačen in še dež ni ponehal. Torej sem se ustavil za cesto, v mali domači gostilni in moram reči, da mi ni žal. Dobro klasično kosilo, vmes se je pokazalo sonce, turška kava na koncu in pogled na domače damjake ( večji so od srne in manjši od jelenov ). Ja tudi živali imam rad in ko sem gostilničarki odvrnil, da ne bi jedel divjačinskega golaža, če bi ubila srno pred mano, kot se je pohvalila da zna, me je prav čudno pogledala.
Do doma je bila še prav lepa vožnja po krajih pod Krvavcem. Tuš, kavč, računalnik... In rezultat, ki ste ga ravnokar prebrali.
Ponedeljek, 6 julij 2009
Nedeljski motoristični izlet
Dobili smo se pri meni v Domžalah in smo šli do Maribora na Lent, seveda po stari cesti z ovinkom preko Dobrne. Nato smo nadaljevali do Dravograda, kjer nas je malo napralo. Smo po sili razmer očistili čelade in jakne mušic.
Cesta po Avstriji je bila čudovita. Ravno tako vreme. V Celovcu naletimo na kolesarsko tekmo, kar je bilo malo zoprno. Stati na soncu, oblečen skoraj za na severni tečaj. "Jebi ga", takšna je motoristična. Ob Dravi skoraj do Beljaka in nato čez Karavanke domov. V Kranju smo šli še nekaj pojest, jaz nato v Črnučah še na pijačo s prijatelji in domov. Suh in prijetno utrujen.
Pot si lahko ogledate spodaj. Je do kilometra natančno narisana. Zemljevid lahko z miško premikate, povečate ali pomanjšate... Google maps pač.
Prikaži večji zemljevid
Od daljših poti imamo v kratkem v načrtu Grossglockner in pa obvoziti slovensko zamejstvo v Avstriji in Italiji. Bo objavljeno, ko bomo nazaj.
Cesta po Avstriji je bila čudovita. Ravno tako vreme. V Celovcu naletimo na kolesarsko tekmo, kar je bilo malo zoprno. Stati na soncu, oblečen skoraj za na severni tečaj. "Jebi ga", takšna je motoristična. Ob Dravi skoraj do Beljaka in nato čez Karavanke domov. V Kranju smo šli še nekaj pojest, jaz nato v Črnučah še na pijačo s prijatelji in domov. Suh in prijetno utrujen.
Pot si lahko ogledate spodaj. Je do kilometra natančno narisana. Zemljevid lahko z miško premikate, povečate ali pomanjšate... Google maps pač.
Prikaži večji zemljevid
Od daljših poti imamo v kratkem v načrtu Grossglockner in pa obvoziti slovensko zamejstvo v Avstriji in Italiji. Bo objavljeno, ko bomo nazaj.
Četrtek, 2 julij 2009
Kar neki
Tako se počutim. Trenutno. Kar neki. Pride tudi takšen dan. Sicer zelo v redu dan. Pravzaprav krasen dan. In potem ...
Saj pravim, kar neki.
Mogoče bo glasba pomagala. Za takšne trenutke je klasika in tale "zlepljenka" Mozarta z začetno legendarno malo nočno glasbo, je prav posrečena:
Saj pravim, kar neki.
Mogoče bo glasba pomagala. Za takšne trenutke je klasika in tale "zlepljenka" Mozarta z začetno legendarno malo nočno glasbo, je prav posrečena:
Sreda, 1 julij 2009
400 let ali 12 generacij
Približno pol leta nazaj sem naredil prve korake pri izdelavi rodovnika moje družine in ko sem prišel do pradedka, mi je zmanjkalo zagona, saj to je izjemno mukotrpno početje. Bolj ko si v zgodovini, težje je priti do podatkov. Rodovnik brez 100% zanesljivih podatkov je pa brezveze.
No, nakar danes izvem, da je en moj daljni žlahtnik že izdelal naš rodovnik za skoraj 400 let nazaj. 400 let. Moj sin je že 12-ta generacija. Si predstavljate. Zapisi v knjigah se končajo tam okrog 1598. V bistvu se takrat začnejo. In še to je dokaj nenavadno, da smo sploh zapisani, saj takrat niso zapisovali imen navadnih ljudi, ker žal se je izkazalo, da moji predniki niso bili takratno plemstvo in zatorej se ne morem nadejati, da podedujem kakšno graščino. Ti šment...
Rodbina tudi ne izhaja iz kakšne druge države, temveč smo vsi kar lepo že 400 let Slovenci. No, še en razlog več za moje zdravo domoljubje. In moram priznati, da je lepo vedeti, kje se je tvoj rod začel. Ve se za konkretno hišo ( in jaz vem katera je ) kjer se je vse skupaj začelo, saj vsi ki se enako pišejo kot jaz (kdor ve kako se pišem, ve za kateri priimek se gre) izhajamo iz te dotične hiše. Vsi kar nas je v Sloveniji.
Seveda so bili predniki tudi bolj nazaj, ampak prvi zapis v urbarju oz. krstni knjigi ( ne vem točno, čakam pismene podatke ), je od takrat.
Ko dobim vse podatke, jih bom poizkusil prenesti v spletno aplikacijo, tako, da bodo enostavno dosegljivi vsej rodbini. Podobno kot na spodnji sliki.
Huh, 400 let...
No, nakar danes izvem, da je en moj daljni žlahtnik že izdelal naš rodovnik za skoraj 400 let nazaj. 400 let. Moj sin je že 12-ta generacija. Si predstavljate. Zapisi v knjigah se končajo tam okrog 1598. V bistvu se takrat začnejo. In še to je dokaj nenavadno, da smo sploh zapisani, saj takrat niso zapisovali imen navadnih ljudi, ker žal se je izkazalo, da moji predniki niso bili takratno plemstvo in zatorej se ne morem nadejati, da podedujem kakšno graščino. Ti šment...
Rodbina tudi ne izhaja iz kakšne druge države, temveč smo vsi kar lepo že 400 let Slovenci. No, še en razlog več za moje zdravo domoljubje. In moram priznati, da je lepo vedeti, kje se je tvoj rod začel. Ve se za konkretno hišo ( in jaz vem katera je ) kjer se je vse skupaj začelo, saj vsi ki se enako pišejo kot jaz (kdor ve kako se pišem, ve za kateri priimek se gre) izhajamo iz te dotične hiše. Vsi kar nas je v Sloveniji.
Seveda so bili predniki tudi bolj nazaj, ampak prvi zapis v urbarju oz. krstni knjigi ( ne vem točno, čakam pismene podatke ), je od takrat.
Ko dobim vse podatke, jih bom poizkusil prenesti v spletno aplikacijo, tako, da bodo enostavno dosegljivi vsej rodbini. Podobno kot na spodnji sliki.
Huh, 400 let...
Naročite se na:
Objave (Atom)
Objave
