ponedeljek, 06. april 2009

Odličen kratek povzetek politične situacije

Marko Crnkovič je za moje pojme zelo dobro zadel trenutno stanje v naši družbi, zato sem se odločil, da ga citiram še tukaj, pri sebi.

Osebno sem prepričan, da velik del Slovencev živi v zmotnem prepričanju o naši zgodovini (in posledično tudi sedanjosti), recimo kar v iluziji. Vse te kolobocije s povojnimi poboji, ta brezbrižnost, ki ga večina kaže do s trupli posejane rodne grude, to minimaliziranje problema in celo sovražnost do tistih, ki mislijo drugače, pa kreganje o preimenovanju in ponovnem poimenovanju ulic po Titu, ta navidez benigna ali celo simpatična jugonostalgija in čaščenje časov, ko smo bili domnevno vsi enaki — vse to priča, da je najbolj udobno živeti v laži. V laži zgodovine, politike, socialnih razmerij in samopodobe. Spravljeni sami s seboj, ne z drugimi.

Kar v celi objavi ni povedal MC, je kot komentator dodal Robert.

Citat: “… vsi vemo, da kapitalizem ni pošten, vendar ravno zato zahtevamo, da je pravičen.”

“Pravičnost in poštenost … sliši se mi nekako tako kot “Prevzetnost in pristranost” …, kaj pa je v tem primeru razlika?
Gre za nekaj drugega … gre predvsem za razmerje med skupnim in mojim. Definitivno je prav “skupno”, stičišče levice in desnice. Le da levica, načeloma preko “skupnega” namerava priti do “mojega”, desnica pa obratno. Ne eno in ne drugo ne more funkcionirati brez regulacije … to je pa lahko samo država ali če hočete nad-država. Sistem mora imeti jasne omejitve in med vožnjo gledati naravnost naprej sicer zavozi, kot je pred dvajsetimi leti zavozil v levem oviku, zdaj pa očitno tudi v desnem.
Država je zgolj utilitarna ustanova-; in tako je edino smiselno. Nimamo je zato, da imamo kaj imeti radi ampak zato, da funkcionira za skupno dobro. Če jo kdo hoče izrabiti za plen katerega od modernih svetovno-nazorskih kultov je to zavrženo ravnanje, ki ni vredno drugega kot obsodbe in pozabe.
Tisto pa, kar postavlja v ospredje zgolj zasebno blaginjo brez ideje, kako bo ta v najkrajšem času postala skupna. je s stališča države in državljanov nekoristno.
Tisto kar svet potrebuje in je vedno potreboval so dobri gospodarji, žal pa dobiva anarhiste, ki še nič v življenju niso ustvarili in filozofe, ki se jim toži po komunizmu, ker ga v resnici še nikoli niso povohali.

In sem hotel še sam nekaj dopisati, vendar sta oba v bistvu že vse povedala. Vse ostalo je samo "nakladanje".
Kdor hoče razumeti, razume. Kdor je fanatičen vernik ene ali druge strani, ne razume. In nikoli ne bo…

15 komentarji:

Pika pravi ...

Posameznik vedno predstavlja ogromen del tradicije, vzgoje, ki mu jo je skozi otroštvo in mladost kot temelje hiše postavljala družina (ne mislim samo ožje družine, ampak širšo). Nedvomno je bila ta vzgoja zaznamovana z izkušnjami družine skozi njeno zgodovino in na poseben način je prinesla pogled na okolje, na svet okrog nas. Na primer : družina moje mame je bila izgnana kot mnogo zavednih Slovencev takoj na začetku vonje. Moje otroštvo so oblikovale zgodbe, ki so predstavljale življenje izgnancev, ki so izgubili vse in se brez vsega vrnili po vojni nazaj v Slovenijo. Za mojo mamo je bila Slovenija »Indija Koromandija«, a vso njeno mladost je zaznamovalo dejstvo, da je s tremi leti odšla z očetom in mamo kot izgnanka v tujino in se z osmimi vrnila sama, brez staršev. Ogromen del tega je prelila name. Bil je njen pogled na dogajanje v tistem vojnem času. Ne vem, če je kaj vedela o povojnih pobojih; njena izkušnja je bila drugačna. A sedaj ve. In tega ne odobrava. Ker ni prav. Ne zato, ker so to storili oni ali drugi, ampak preprosto, ker ni prav. Osebno menim, da je problem večine ljudi sprejeti drugo dejstvo, ki njihov pogled na »včeraj« zabriše. Večina ljudi ne zna sprejeti »drugačne« zgodbe; tisto, kar so jim pripovedovali, se ni zares zgodilo ali bolje : dogajale so se druge stvari, ki jih nihče ni povedal, ker slika ne bi bila več tako lepa. Moj prijatelj je doktoriral s tega področja. Povojne poboje in vse, kar se je dogajalo, pozna v »nulo«. Ko sva se nekoč pogovarjala o tem, je sam izrazil skepso, da bi se odnos večine ljudi do teh pobojev spremenil. Strinjam se z njim. Na žalost je tako. Osebno menim, da je zadeva preveč »spolitizirana«. Zame ne gre za stvar levice ali desnice, ampak za zgodovinsko dejstvo. Ali znamo reči »bobu bob«? Potem bi se morali vsi zavzemati za dejansko (ali bolje) celotno zgodovino, ki se je odvijala na naših tleh. Ne zato, da bi s prstom kazali na nekoga; zato, da lahko živimo drug z drugim v sedanjosti. Mi smo vsi samo potomci enih, drugih ali tretjih. In sedaj pišemo zgodovino našega časa. In pisati bi jo morali s spoštovanjem do vseh, ki so bili del te zgodovine, čeprav so mislili drugače, ravnali drugače, kot ostali. Hkrati pa tisto, kar ni bilo prav, obsoditi. Ker ni bilo prav in ker ni prav, da bi se na kakršnikoli način kdaj ponovilo. Smo lahko pri tem indiferentni?

Kar se ostalega tiče, pa bi rekla, da je Janis zadnjič povzela najboljše : večina je za varnost in udobje. Če to prihaja v paketu s »hudičem« (pretiravam, seveda), naj bo. Samo, da mi živimo lepo, da nas nihče ne obremenjuje s težavami ali vprašanji, ki zahtevajo kaj več, kot »površinskost«. Gre za vprašanje vrednot. Spet ali še vedno. Ljudi dandanes ne zanima pravičnost, niti poštenost, dokler ne najeda tistega, kar bi naj bilo njihovo življenje. Takrat, ko se dotakne njih. V osnovi res pošten človek, je danes totalni revež. Za večino že kar kreten, ki se ne znajde. Zaradi tega bi morala biti država pravična. Da bi v največji možni meri onemogočila tiste, ki se »samo znajdejo«, ki imajo, ne da bi si to dejansko zaslužili in ki jih »skupno« briga tako malo, kot vse, kar jim ne prinaša neposredne koristi.

Še nekaj; ko sem se pred novim letom udeležila koncerta Magnifica (ga v bistvu ne poslušam; a »čredni nagon«; ja, ljudje smo največkrat ovce), sem bila kar šokirana nad njegovo glasbo. In popolnoma jasno mi je postalo, zakaj je tako priljubljen v Srbiji, na Hrvaškem. Njihov melos. Ker je tako ali tako zamujal skoraj tričetrt ure, sem odšla. Ker nekdo, ki pokaže tako malo spoštovanja do svojih poslušalcev, pač ni vreden mojega časa. Ampak, to odraža, kaj se pri nas prodaja. Tudi to je del »jugonostalgije«.

StaneP pravi ...

U Pika, kako si bila pridna! Se strinjam s tabo in s tvojo razlago. Kar smo, nam je dala v bistvu družina. Toda vseeno ne razumem, da ljudje, ki se deklarirajo za razumne in pravične ne morejo preseči vzorcev v svojih glavah. Razumnost je po moje ravno to, da svoja vedenja gradimo vsak dan, vsako leto. Tudi naši starši so zmotljivi in nikjer ne piše da so nam vcepili prave oz. resnične informacije... To lahko vidimo že po sebi. Tisti, ki smo starši.
Čeprav tudi tukaj opažam določeno zaslepljenost ljudi, saj slepo verjamejo, da delajo vse prav, saj vendarle počno vse praktično enako, kot njihovi starši...
Resnično je najlažje biti ovca.
Misliti s svojo glavo je pa najtežje. Kjerkoli! Ob napadu na Bobinca, sem bral komentarje na 24ur. Še on, ki je skoraj daleč najboljši, najbolj človeški slovenski manager z izjemno čustveno in siceršnjo inteligenco, prejema abotne grožnje "ovac", ki mislijo da morajo v vsakem primeru drugi poskrbeti za njih.
Bobincu resnično ne more nihče očitati lastninjenja Gorenja, ne skrbi za svoje delavce, vzvišenega obnašanja, slabih poslovnih rezultatov... Ljudje (ovce) pa po njemu, kot da je največji prasec v Slo.

Pika pravi ...

Razum in občutek za pravičnost večkrat "izgine", če prevladajo čustva. Sploh takrat, ko "zaslepljeno" branimo "moje". In to se zgodi vedno, ko imamo občutek, da smo bili napadeni, da se moramo braniti. A saj veš, kako je z resnico? Tisto, kar gledaš od blizu, vidiš zelo dobro, podrobno. A če stopiš daleč stran, vidiš še kaj drugega in tisto, kar ti je bilo prej "kristalno jasno", postane motno. A imeti sposobnost, ne bolje "upati si" stopiti iz sebe, pogledati na stvar od daleč, za to moraš včasih imeti "jajca". Ker moraš biti pripravljen, da priznaš sam sebi, da si se motil. Ne, ker bi se hotel; samo zato, ker si gledal preveč ozko. Nisi včasih omenjal "plašnice"? Se reče tako? Tako kot konji. daj mu to na oči in šel bo samo v smer, kamor ga boš vodil. In ne bo se ustrašil ničesar ne levo in ne desno. In ti boš jezdil v miru, kamor boš hotel. Konj pa bo ostal samo "konj" (se opravičujem vsem konjem; preveč jih imam rada; sploh divje; tisti, ujeti, se mi večkrat smilijo).
Ljudje se ne poglabljajo v zadeve. Zanje gre pri napadu na Bobinca samo še za enega managerja. Ki ima dosti denarja. Saj vemo, kako ga je dobil. POVRŠINSKO gledanje na stvari. Čredni nagon. Če izstopaš iz črede, te pač "počijo". Koliko jih pa ima jajca za to? Pa kaj je danes to z mano in temi jajci!Vsak gleda samo na sebe in danes se ni smiselno izpostavljati. Saj pravzaprav se ni bilo smiselno nikoli. Sam najbolje poznaš to. Vsi, ki mislijo drugače kot večina, ki so drugačni kot večina, bodo vedno "čudni" za večino. Ostali bodo samosvoji, a nikoli ne bodo zares sprejeti s strani večine. Če seveda ne postanejo leaderji. To je druga zgodba. A samosvojost... a ni to ravno tisto najboljše?

StaneP pravi ...

Jajca, ja... Pomlad Pika, pomlad... Brez samosvojega gledanja in občutka, da počnem kar sam hočem ( odgovorno seveda ) ter da razmišljam s svojo glavo, jaz ne bi mogel. Nikoli se nisem dobro počutil v čredi...

Pika pravi ...

Priznam. Kriva. A za vsako bolezen raste rožca, kajne?

StaneP pravi ...

Mislim, da ti rožca ne bo dosti pomagala, he, he...

Pika pravi ...

So rožce in so "rožce"...

StaneP pravi ...

Aha?

Pika pravi ...

Nič "aha?". Skoraj tako, kot da bi hudiča učila, kako zakuriti ogenj v peklu!

StaneP pravi ...

Ja, ja... Kdo sem? Hudič ali pekel, he, he...

Pika pravi ...

Bučman! Hudič, seveda. Pekel sem jaz. A te moram res vse učit?!

StaneP pravi ...

Samo preverjam Pika, samo preverjam... Žensko je vedno lepo malo jeziti, he, he...

Pika pravi ...

Kar vleci se ven! Žensko jezit?! Japajade! Grem spat. Lahko noč.

StaneP pravi ...

Ne bit huda! Lahko noč.

Pika pravi ...

Saj nisem huda, samo igram se. Zdaj pa res lahko noč.