Naj za življenjskega partnerja izbrerem prijaznega in ljubečega moškega, ki bo lepo skrbel za dom in otroke, a prave strasti ob njem ne bom čutila? Ali pa naj se raje odločim za divjega moškega, s katerim bom noro seksala, a ga nikoli ne bom mogla zares ukrotiti? Zato so moški pogosto pred odločitvijo … Naj za življenjsko partnerko izberejo mirno in skrbno žensko, ki bo dobra mama in žena, v spalnici pa dolgočasna? Ali naj se odločijo za divjo žensko, s katero bodo noro seksali, vendar je v resnici nikoli bodo mogli ukrotiti?
Zanimivo vprašanje, ki mi je dalo vetra v prste in posledično je nastal moj spodni zapis.
Tudi v spolnosti ljudje delamo napako, ker pričakujemo, da se bodo vsak dan "tresle gore" in da bo vsak orgazem boljši od prejšnjega. Partner naj bi bil idealen v vseh pogledih. Ali smo mi sami idealni!?Vsak izmed nas se kot posameznik ceni previsoko. Ker v življenju nikoli ne dobiš vsega in ker brez "vsega" ne znaš živeti, si na koncu razočaran. Krivi so ti pa drugi, namesto, da bi pogledal malo sam vase in se zamislil nad svojo razvajenostjo.
Mediji in celotna okolica nas neprestano bombardirajo z raznimi vsebinami, ki so v bistvu superlativi. In superlative si ljudje želimo. Čistila, ki čistijo sama, vložki, ki se jih ne vidi, ne čuti in tako rekoč ne menja, avto ki stegne 300km/h in popije 2dcl bencina... Mi smo pa sčasoma superlative vzeli za normalne... Ni normalno, da je vsak dan potica na mizi ali da se vsak dan obeduje pri As-u v Knafljevem prehodu. To so presežki in presežki so samo zato presežki, ker niso vsakdanji. Ker ji ne uživamo vsak dan. Karkoli uživamo vsak dan, nas sčasoma ne zadovoljuje več. Želimo si še več in še boljšega. Tipična bolezen bogatašev, ki so kljub vsemu, kar jim njihov denar omogoča, na koncu nesrečni in se skoraj praviloma zatečejo v drogo, ki jim še edina zmore dati občutek, da letijo...
Izgubili smo kompas. Ne ločimo več med osnovnimi sestavinami življenja in začimbami. Vsak dan se želimo najesti začimb. Logično da nas boli želodec, vendar imamo še vseeno misel v glavi, da imamo pravico jesti vsak dan samo začimbe. Seveda imamo pravico, potegne nam pa ne, da je to neumno, nemogoče in na dolgi rok zelo škodljivo! Razvajenci!! Na vseh področjih!Kdor je že imel stik z razvajencem in da sam ni razvajen, bo točno vedel o čemu govorim. Razvajenca je nemogoče postaviti na realna tla. Poleg tega da vsak dan zahteva presežke od tebe, sam ni sposoben dajati niti normalnih stvari od sebe. Ko pa kaj spravi iz sebe, je pa to že tako velika žrtev in dokaz njegove ogromne ljubezni, da se moramo malodane plaziti na kolenih pred njemu v dokaz naše neizmerne hvaležnosti.
Kaj je dober sex!? "Letenje" vsak dan? Ali je preprosto tudi jutranji hitri, še ves zaspan in komaj zavedajoč se seks tudi dober? Ali ni čar dobrega seksa ravno v tem, da si s partnerjem znata in zmoreta potešiti vsakodnevno potrebo tudi na hitro in brez velikih ceremonij ter pričakovanj, občasno ( kakor za koga ) pa iti dlje in se divlje spontano ljubiti na "neprimernem" mestu ali pa po topli kopeli pol noči v spalnici preživeti nežno "priključena" drug na drugega in uživati v tantričnosti občutkov.
Seks ni nič drugačen kot hrana. Osnovna človekova potreba brez katere se ne more in ki naj bi bila tudi ravno tako raznolika, kot je hrana.
Vsi vsak dan kaj pojemo na hitro. Sendvič, burek, kosmiče, malico v gostilni čez cesto, jogurt, jabolko... Nekajkrat na teden si privoščimo tudi dobro kosilo. Enkrat takšno, drugič drugačno. Občasno pa gremo tudi v As-a na resnično vrhunsko večerjo...
In smo zadovoljni. Sendvič vsak dan nam poteši lakoto. Par dobrih kosil na teden si lahko in moramo postreči. Občasne vrhunske večerje v As-u nam pa naredijo življenje lepo, zadovoljno ter polno.
Za moje pojme je vse v samo nekaj vrednotah, ki nas med drugim tudi omejujejo. Kdor si želi preveč, ne bo nikoli resnično srečen, ker ne bo nikoli dobil vsega... V svojem razumu moramo dojeti, da kompas NIKOLI ne kaže v dve smeri hkrati, pa čeprav si mi to še tako želimo ali pa celo verjamemo, da imamo pravico biti hkrati in na severu in na jugu.
Vsakega izmed nas prijetno zaščemi v trebuhu ob misli na divji, sproščem seks ki je sam sebi v namen, vendar na tej podlagi ne smemo izbirati partnerja!! Partner naj bi bil za moje pojme predvsem človek s katerim je mogoče skladno premagovati čeri vsakdanjega življnenja in občasno, ko zasidrata barko v mirnem zalivu tudi divje ali tantrično seksati na plaži ob pogledu na varno zasidrano barko. Takšna dva živita polno, lepo življenje in na stara leta še vedno hodita z roko v roki. Seveda brez dobrega seksa, ki si ga privoščita ali brez vsakodnevne hitre potešitve ni nič!Tudi sam se strinjam z Maksom Modicem, da:
Seks ni vse, vendar je vse brez seksa nič.
Če pa poročimo žensko samo zato, ker ima najlepše joške daleč okoli in se rada dol daje ali pa moškega, ki ga je sam gobec in vtakne tiča v vsako luknjo, ki pride mimo, smo si pa sami krivi. Priznajmo si svojo neumnost in plačajmo ceno... Čeprav je bil seks z njima dober...
ps
Pravega moškega je nemogoče ukrotiti. To bi se ženske do sedaj že lahko naučile... In to z "barabami" nima nobene zveze.
Objave
